MJU
Lep pozdrav.
Odgovor MIZŠ
Tako se je odzvalo MIZŠ na ponoven poziv k reševanju odprtih zahtev sindikata SFRU-J. Čakajo nas težka pogajanja...
From: Boris Zupančič <>;
Sent: Wednesday, February 1, 2023 5:28 PM
To:
Cc: Boris Černilec <>;; Živko Banjac <>;; Polonca Hamler <>;
Subject: Odgovor na poziv
Spoštovani,
v zvezi z vašim pozivom k spremembi pravilnikov o normativih in standardih, k spremembi 53. člena ZOFVI in spremembi vrednotenja delovnega mesta Računovodja VI ter k spremembi subvencioniranja šolnin za vse zaposlene v vzgoji in izobraževanju
vam posredujemo naslednji odgovor.
Ministrstvo je podrobno preučilo vaše predloge. Z decembrsko objavo sprememb pravilnikov o normativih in standardih na področju osnovnega in glasbenega šolstva, ki po novem dajejo možnost zaposlovanja in sistemiziranja računovodskih in administrativnih delovnih mest za delavce z visokošolsko izobrazbo I. in II. stopnje je ministrstvo prisluhnilo vašim utemeljenim zahtevam in s tem storilo prvi korak v smeri urejanja plačnega sistema v javnem sektorju.
Kot vam je najbrž znano, je trenutni plačni sistem tik pred prenovo. Ministrstvo za javno upravo (MJU), ki pripravlja korenito prenovo plačne lestvice ter plačnega sistema javnih uslužbencev, se je za ta korak odločilo predvsem zaradi številnih anomalij, ki so se zaradi parcialnih posegov v plače skozi leta kopičile in dosegle skoraj neobvladljivo raven. Koncentracija številnih delovnih mest, ki sicer zahtevajo različno stopnjo izobrazbe, tik pod in nad mejo minimalne plače, je vsekakor ena izmed anomalij, ki jo bo nov plačni sistem poskusil odpraviti v največji meri.
Glede uveljavljanja pravic iz 19. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) pa bi želel izpostaviti, da MIZŠ zagovarja popolnoma enako stališče, kot v primeru spremembe sistemizacije delovnih mest računovodij, ki se je zgodila pred dvema letoma in s tem sledi načelu pravične obravnave.
Iskreno verjamemo, da bo kmalu uspešno zaživel prenovljeni plačni sistem, ki bo ne le opravil anomalije, ampak ustrezno vrednotil tako zahtevnost in odgovornost kot tudi uspešnost na delovnih mestih.
Določitev višjega izhodiščnega plačnega razreda za delovno mesto Računovodja VI (šifra DM J016027) za najmanj 6 plačnih razredov višje (iz 25. PR na 31. PR ter ureditev izhodiščnih PR za ostala delovna mesta v V. in VI. tarifnem razredu bi bila načeloma možna po uskladitvi plačnega sistema in na podlagi dogovora med Vlado in socialnimi partnerji ter posledično sprejetih sprememb KPJS.
Postopek imenovanja ravnatelja določa 53. a člen ZOFVI. Vaš predlog, da se namesto mnenja vzgojiteljskega, učiteljskega oziroma predavateljskega zbora določi mnenje vseh zaposlenih v javnem zavodu, bi terjal širši konsenz vseh deležnikov v sistemu vzgoje in izobraževanja in bi lahko bil predmet obravnave, ko se bo ZOFVI odpiral za morebitne spremembe. Ravnatelja imenuje svet zavoda, v katerem so vključeni tudi predstavniki vseh zaposlenih, se pravi tudi administrativnih, računovodskih in tehničnih delavcev.
Lep pozdrav
Boris ZUPANČIČ,
Vodja Sektorja za osnovno šolstvo
S spoštovanjem.
MJU,MIZŠ
Mediji
Spoštovani, posredujemo objavo medijev. Pri objavi so napačno zapisali naziv sindikata, za kar so se opravičili.
Intervju je trajal skoraj dve uri, povzetek je v celoti odločitev novinarja.
S spoštovanjem.
Ministrstvo za finance
Odgovor glede evidentiranja refundacij glede na to, da eni predavatelji zagovarjajo bruto evidenco, drugi neto.
--------- Forwarded message ---------
Od: Vesna Milanović <>
Date: pet., 20. jan. 2023 10:16
Subject: Refundacije
To: <>
Štev. dok.: 450-95/2023/2
Pozdravljeni,
V zvezi z vašim dopisom, ki ste ga po elektronski pošti posredovali na Ministrstvo za finance, dne 15.1.2023, glede evidentiranja refundacij v javnih zavodih, vam posredujem naslednjo obrazložitev.
Na Ministrstvu za finance, v Direktoratu za javno računovodstvo smo zadolženi za pripravo in tolmačenje Zakona o računovodstvu ter vseh podzakonskih aktov, pripravljenih na njegovi podlagi. Pravila javnega sektorja, ki se nanašajo hkrati na javne finance, so širša, saj upoštevajo tudi proračunski del »zgodbe«. In prav zaradi tega, javni sektor z računovodskega vidika ni čisto v vsem primerljiv z zasebnim sektorjem, ki računovodi le na podlagi pravil slovenskih računovodskih standardov. Trenutno veljavni so SRS (2016,2019).
Kot je že zgoraj omenjeno, je treba na to vsebino gledati s širšega zornega kota javnega sektorja. Za neposredne proračunske uporabnike, kot so proračun države in občin, velja 47. člen Pravilnika o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava, ki določa, da se vračila preveč (kamor sodijo tudi refundacije) ali napačno izplačanih odhodkov državnega proračuna ali proračunov občin, znotraj tekočega leta, izkazujejo v dobro posamezne vrste odhodka. Pravna podlaga je tudi v Zakonu o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 – odl. US), kje je v tretjem odstavku 55. člena določeno, da se za sredstva, vrnjena v proračun v istem proračunskem letu, zniža obremenitev finančnega načrta uporabnika, v breme katerega so bila sredstva plačana. To z drugimi besedami pomeni, da se odhodki znižajo, ker jih dejansko ni bilo in se sredstva vrnejo nazaj na proračunsko postavko. Z drugimi besedami pomeni, v računovodskih in proračunskih evidencah se prikazujejo tovrstni odhodki po »neto« principu, saj smo mnenja, da strošek, ki ni strošek (refundacija pomeni, da tovrstne stroške pokriva nekdo drug), v poslovnih knjigah ne more biti evidentiran.
Smiselno se pravila uporabljajo tudi za posredne proračunske uporabnike, kamor sodijo vsi javni zavodi in javne agencije. Vedeti moramo, da se računovodski podatki, ki jih pripravljamo računovodske službe vseh proračunskih uporabnikov, tako posrednih kot neposrednih, uporabljajo za najrazličnejše namene poročanja. Tudi za poročanje v različne EU institucije. Po statistični metodologiji ESA se poroča globalne javnofinančne prihodke oz. prejemke in odhodke oz. izdatke tudi evropski statistični organizaciji EUROSTAT. V ta namen se vrši konsolidacija javnofinančnih tokov med neposrednimi in posrednimi uporabniki, kjer pa ne sme prihajati do »napihovanja« prihodkov in odhodkov. Tudi zaradi tega dejstva v javnem sektorju zagovarjamo »neto« način evidentiranja refundacij stroškov.
Evidentiranje refundacij torej pomeni, da se pri obračunu plač znesek boleznin, ki jih bo povrnila ZZZS, evidentira na terjatvah do ZZZS (konti skupine 17***) in ne med odhodki (464**). Ob nakazilu sredstev s strani ZZZS pa se zapira vzpostavljena terjatev do ZZZS. Evidenčnih knjižb v tem primeru seveda ni.
V prilogi pošiljam izsek iz Priročnika ZRFR »Računovodski predpisi za javni sektor v praksi« (december 2017), ki tudi navaja le »neto« načelo evidentiranja refundacij boleznin. To je hkrati tudi računovodska usmeritev, ki se mora obvezno določiti v internem aktu javnega zavoda (Pravilnik o računovodstvu) in se dosledno uporabljati iz obdobja v obdobje.
Javni zavodi bi se sicer lahko odločili tudi za »bruto« načelo knjiženja refundacij, torej da gre celoten znesek boleznin, ki se refundirajo, preko obračuna plač (zajeti v strošku) ter na drugi strani je znesek zajet v prihodkih, če bi upoštevali samo računovodska pravila. Ker pa v javnem sektorju torej upoštevamo tudi proračunska pravila in pravila statističnega poročanja, pa je »neto« način knjiženja ustreznejši.
Lep pozdrav,
Vesna Milanovič, sekretarka
Ministrstvo za finance
Direktorat za javno računovodstvo
Sektor za razvoj sistema javnega računovodstva